Vstup

Od roku 1989 stalŷj rist rusyns'koho identiteta, procvitanja rusyniv toto oficijna linija teperišn'oj rusyns'koj polityčnoj elitŷ (isteblišmenta) – ale tota linija nygda ne bŷla duže peresvidčyva. Ked' dumam za svoju skušenost' u rusyns'kim aktivizmi, istorija o stalim trydcjat'ričnim probudžinju ne odpovidat' tomu, što-m sam zažŷv u diaspori abo v časi nedavnoj vandrivkŷ do vitcivznynŷ. Pravdi bŷty, ne prynymam any same tverdžinja, že mŷ rosteme – naspak, kazav bŷm, že s'me jak narod zažŷly stagnaciju, ked' ne upadok, už od kincja 2000. Cy začatku 2010. rokiv. Pryblyznŷj orijentacijnŷj punkt pro totu datu – dijanja Dymytrija Sydora, nacileni na suverenitet Pidkarpats'koj Rusy i joho zasud v ukrajins'kim sudi, što, jak sja vydyt', pryvelo rusyns'ki instituciji do hiršŷch organizacijnŷch metodiv. Vŷslidkom toho stalo vece vahanja pered rozšŷrin'om hranyc' dopustymŷch zadač, što vydyme v ušŷtkŷch rusyns'kŷch organizacijach i medžy okremŷma osobamy, jak i žadanja jty dale v bik polityčnoho internacionalizma. Tŷm ne choču povisty, že toto bŷla jedyna pryčyna stagnaciji, i ne choču daty ocinku samij tij osobi – toto bŷv lem poslidnij hvizd u derevyščy sistemŷ, što bŷla hodna domahaty sja dakotrŷch uspichiv naperek svojim nemalŷm gančam.

Pered tŷm, jak perejty dale, važno nadholosyty, že slidujuča čast' teksta ne hovoryt' za lož abo nepravdu v obŷčnim, uz'kim smŷsli tŷch sliv. Misto toho sja dumat' na analizu nepravdŷ v strukturi samŷch institucij. Toto sut' chŷbŷ v tim, jak totŷ organizaciji bŷly uporjadkovani na začatku, a ljude, što sja tŷch chŷb trymljut', často slipi do realnosty. Taka «nepravda» začynat' svij vlastnŷj žŷvit, okremŷj od jednoj osobŷ. Ale vece nepokojit' druha grupa ljudy – totŷ, što povtorjajut' i rjadjat' sja tŷma idejamy, znajučy, že ony nepravdyvi.

Skori jak perejdu do svoho modela ocin'ovanja rusyns'kŷch institucij, podam dakotri važni faktŷ j posudkŷ, žebŷ pidperty svoji slova o upadku rusynstva. Nyže majvažni z nych:

• Chot' pry spysovanju 2021. roku v Slovakiji zvŷšylo sja čyslo zadeklarovanŷch rusyniv, zmalyly sja čysla rusyns'koho jazŷka.
• za poslidni 15 rokiv ne bŷly nyjaki velyki geopolityčni zminŷ pro rusyniv; ne vŷlipšyla sja situacija z vŷznan'om rusyniv v Ukrajini.
• Serednij vik členiv diaspornŷch organizacij Sivernoj Amerykŷ sja pryblyzyv penzijnomu. Proporcija molodžavŷ v dakotrŷch organizacijach pid 10%.
• V organizacijach ne je osnovateliv abo čolovŷch aktivistiv molodžŷch pokolin' (vikom do 30 rokiv).
• Svitovŷj kongres rusyniv ne podav any jedno značušče rišinja abo projekt za poslidni 15 rokiv.
• Organizacijna struktura na Pidkarpats'kij Rusy fragmentovana, bez centralnoj instituciji abo konkretnŷch zadač.
• 30 rokiv po likvidaciji Sovits'koho Sojuza ne je any jednoj karpatorusyns'koj polityčnoj organizaciji (ne obzyrajučy sja na vŷbranoho menšynovoho poslancja v Rumuniji).

Toto sut' i faktŷ, i kvalifikovani posudkŷ. Naprymir, moje tverdžinja o geopolityčnij stagnaciji sja operat' na dakil'ko punktiv. Peršŷj – ne je zakoniv abo dajakoho druhoho progresu na puty vŷznanja v Ukrajini. Druhŷj – okrem Ukrajinŷ rusynŷ vže bŷly vŷznani tam, de treba, i ne distaly potim nyjaki druhi privilegiji (napr. avtonomiju). Čyslo molodžavŷ pid 10% znam z bŷvšoj robotŷ u vedenju členstva karpatorusyns'koho obščestva v ZŠA (Carpatho-Rusyn Society), majbilšoj rusyns'koj diaspornoj organizaciji. Mav jem možnost' podrobno ocinyty informaciju o členoch. Dakotri punktŷ – o Pidkarpats'kij Rusy abo svitovim kongresi – naležat' do tŷch, de tjažko distaty točni dani, ale chto sja dobri rozumije u rusyns'kim ruchovy, porozumije i mij posudok.

Kobŷ s'te sja chotily diznaty vece za dajakŷj z tŷch punktiv, napyšte my na [email protected], dam vam odpovid'. Tu lem pro kurtost' ne dokazuju každŷj okreme. Hodno bŷty, že sja za nych dakoly voz'mu v budučim zviti.

Model

Podlja mojich ocinok, model, što majlipše pojasnjuje teperišni zasadŷ rusyns'koho dijatel'stva – zakladeni obovjazkŷ statyčnosty (ZOS). Ked' nakurto, u teperišnju strukturu rusyns'kŷch organizacij zakladene velyke čyslo stimuliv i obovjazkiv lyšaty sja statyčnŷma. Toto sja tŷče jak lideriv, tak i zadač organizacij. Pro naš trafunok toto barz charakterno – zato ljudy, što vŷjdut' za hranyci, prokladeni našŷma obovjazkamy, vŷlučat' iz uplŷvnŷch pozicij, a prostir potencijnŷch zadač organizaciji bude ohranyčenŷj. Vŷslidkom budut' nekompetentni liderŷ i slabi instituciji.

Tota teorija nelinijna – značyt', pro naš rozvij ne dosta rišyty jednu konkretnu problemu. Tu jde o proces hljadanja mnohŷch nakladenŷch na nas obovjazkiv statyčnosty i jich akuratnoje napravlenja. Mož dumaty, že čyslo našŷch ZOS namnoho bilše, jak u sosidnŷch narodiv. Ses' vopros komplikovanŷj, ale mož nazvaty dajaki osnovni pryčynŷ, jak to status nederžavnoho naroda i bidnost' na kapital. U dakotrŷch trafunkoch mož najty čotŷry-pjat' obovjazkiv, što sperajut' rusynam progres do lipšŷch pozicij. Žebŷ proilustrovaty totu teoriju, pobzerajeme na jeden pryklad – strukturu finansovanja našŷch institucij.

Ekonomični stimulŷ

Vekšŷna hlavnŷch rusyns'kŷch organizacij takŷch deržav, jak Slovakija abo Serbija, distaje finansŷ z deržavnŷch menšynovŷch programiv. Tot metod finansovanja ne daje možnost' vŷjty za hranyci stanovlenoj strukturŷ. Taka organizacija stratyt' finansove zabezpečinja svoho dijatel'stva, a na jej misto pryjde konkurent, što bude «bavyty podlja pravyl». Tot mechanizm za jednŷm razom filtruje lideriv – tŷm, što sja ne trymljut' tisnŷch hranyc', ukažut' na dveri pro perspektyvu stratŷ pinjaziv.

Zaključenja

Prosti pryčynŷ, opysani hori, dajut' pryklad našomu narodovy i vŷlučajut' prekrasnŷch ljudej z šoriv našŷch lideriv. Rozuminja ZOS i jich vŷslidkiv hodno pomočy jich eliminovaty. Často musaj bude lamaty stari instituciji i nanovo osmŷsl'ovaty rysŷ idealnoho rusyns'koho lidera. Ked' uspišno toto zrobyme, zlipšyme šŷrokŷj uroven' kompetentnosty ne pozerajučy na to, cy majeme konkretnu kinc'ovu zadaču.