Karpats'ki rusynŷ, narod, što žyje u istoryčnum regioni karpats'kŷch hur, maje bohatu kulturu. Ajbo naša istorija propytana mnohŷma tragičnŷma storinkamy. Istorija nyčenja našoho naroda sja odražat v tragediji y bor'bi za vŷžyvanja, pudvernutov vplŷvu šelyjakŷch istoryčnŷch y social'nŷch faktoru.

Pervŷj etap, koly rusynŷ sja puddavaly masovuj asymilaciji, toto bŷv čas od osnovanja Avstro-Madjarščynŷ do Pervoj svitovoj vojnŷ. Znajeme, že pudkarpats'ki y druhi rusyns'ki zymli bŷly pud madjars'kov koronov. Toto bŷv čas madjars'koj šovinistyčnoj politykŷ asymiljaciji narodu pud jeji upravlin'om. Sys' tjažkŷj čas prypadat na dijatelnost' mnohŷch našŷch budytelju, kotrŷch mnoho za što hodni s'me krytykovaty, ajbo jich vklad u bor'bi proty asymilaciji y vsokočenja naroda ne mož pereocinyty.

Tjažka ekonomična sytuacija v Pudkarpat'ovy honyla tysjači rusyns'kŷch seljan emigrovaty za okean, maj bulše u promŷslovi regionŷ sivernoho vostoka SŠA. Tak sja trymalo puv stolitja, až do pervoj svitovoj vojnŷ. Takže terytorijov Pudkarpatja šyryly sja strašni epidemiji, kotri zabyraly žyvot od velykoho čysla rusyns'kŷch obŷvatelju.

Strašna bida do nas pryjšla yz Velykov vojnov u 1914. Tohdŷ duže mnoho karpats'kŷch rusynu vojovalo u sostavi avstro-madjars'koj armiji na raznŷch frontach. Prevelykoje čyslo žertv sja narachovuje mežy rusnakamy-vojakamy za period vojnŷ. Ne treba zabŷvaty, že front prochodyv y na terytoriji Pudkarpatja, što j pryneslo rozruchu mnohŷm našŷm selam.

Vojenni rokŷ prynesly yščy jednu tragediju karpatorusynam. U časi od sektembra 1914. Do jary 1915. Hoda velyka čast' habsburgs'kŷch provincij Bukovynŷ y Halyčynŷ, uedno yz Lemkovynov, bŷly pod okupacijov Rosijs'koj imperiji. Jak sja rosijanamy nastupalo, a dale, narubŷ, odstupalo, habsburgs'ka vlast' arestovala paru tŷsjač halyc'kŷch y bukovyns'kŷch rusynu, kotrŷch deržaly za špigu y simpatyzantu Rosiji. U tot čas lemkovs'kŷj pravoslavnŷj sjaščenyk Maksym Sandovyč bŷv ubytŷj habsburhs'kŷma vojakamy. Areštovanŷch rusynu verly u koncentračni lagrŷ, maj hroznŷj yz kotrŷch bŷv Talerhof, što blyz'ko varoša Grac v Avstriji. Pomežy arestovanŷch bŷlo blyz'ko 2000 lemkovs'kŷch sjaščenyku, učytelju, obščestvennŷch dijatelju y prostŷch ljudy. Het mnoho tŷch ljudy umerly u lagrach od holoda y chvorot.

Kyd' period Pudkarpats'koj Rusy y rachuje sja zolotŷm u istoriji našoj zymli taj karpatorusyns'koho naroda, no toto ne zbavljalo narod od chŷb, kotrŷch bŷlo duže mnoho. Uzjaty lyš bidnotu, kotra bŷla po verchovyns'kuj časty Pudkarpatja. Našu Verchovynu čechŷ nazŷvaly «Afrykov u centri Evropŷ». Ačyj usjadŷ, po hurs'kŷch regionach pudkarpatja, čyljad' legdvŷ vŷžyvala. Chvorotŷ tože sja šyryly yz velykov sylov, ajbo vŷdilyty chočeme ditoču smertnost', kotra bŷla maj vŷsoka v Čechoslovakiji.

Po aneksiji Pudkarpats'koj Rusy Madjarščynov (1939 r.) Pominjala sja polityčna sytuacija v Pudkarpatju yz kotrov ne vsi sja bŷly hodni zmyryty. Zavto v period 1939.-1940. Pylja 8 000 molodŷch chlopcjuv taj divok utikaly na Halyčynu, kotra uže bŷla čast'ov Radjans'koho Sojuza. Na hranyci rusynu ymaly, sudyly jich za nezakonnŷj peretyn hranyci taj špionaž, ta zahanjaly u gulagŷ – lagrŷ, što sja nachodyly na oddalenŷch častjach radjans'koho sojuza. Za try rokŷ, u tjažkŷch, neterpymŷch umovach, umerlo mnoho rusynu. Pak mnoho yz nych malo šans sja oslobodyty djakuvučy Ljudvigu Slobodi, kotrŷj osnovav Čechoslovac'kŷj korpus, u kotrŷj vstupyly rusynŷ y vojovaly u sostavi Červenoj Armiji.

Druha svitova vojna prynesla mnoho bidŷ našomu narodu. Vzjaty lyše Pudkarpatja, de jedni rusynŷ vojovaly u madjars'kuj armiji, a druhi pak u radjans'kuj. Ne je y jednoj fajtŷ, kotra bŷ ne mala pohŷbšoho na vojni rodyča . No maj tragičnoje stalo sja dale – aneksija Pudkarpatja Radjans'kŷm Sojuzom y vključenja joho v sostav USSR, dal'šov komunizacijov kraja y utvoren'om Zakarpats'koj oblasty u 1946 roci. Rusyns'ku nacional'nost' taj bysidu komunistyčna vlada zakazala. Začala sja nasylna kolektyvizacija taj liklidacija hreko-katolyc'koj cerkvy. Začav sja period “desjatylit' movčannja”

Na terytoriji Pol'ščy sja odbŷv Etnocyd Lemku, tak zvana operacija “Visla”, v ramkach kotroj lemku nasylno bŷlo vŷseleno do zapadnoj Pol'ščy. Tohdŷ zločynŷ pols'koho y radjan'skoho urjadu daleko peresjahnuly nasylnu deportacyju. Etnocyd Lemkiv – toto etnična čystka y nasylna asymiljacyja lemkuvskoho naroda, polityka pols'koj deržavŷ od 1945. Do 1947. Roka, koly poslidni Lemkŷ bŷly vŷseleni na zapad Pol'ščy.

Po nezavysymosty Ukrajinŷ lehkŷj žyvut v Pudkarpati tak y ne nastav. Narod vŷžyvat jak hoden, maj bul'še chodyt po svitu po zarobotkach. Kyd' hovoryty za rusyns'ku bysidu taj indentyčnost', ta Ukrajina prodovžat radjans'ku polityku odnosno karpats'kŷch rusynuv. U 1996. Roci bŷv rozroblenŷj Plan akcij pro vŷrišenja problem „ukrajinciv-rusyniv“ (ukr. Plan zachodiv ščodo rozv’jazannja problem ukrajinciv-rusyniv), kotrŷj po dnys' ne odminyly.