Mnoho obŷvatelju Pudkarpatja, kotri sja chot' y odnosjat do rusyns'koj indentyčnosty, slabo štos' znavut za rusynu druhŷch deržav. “Spljači rusynŷ” – ljudy rusyns'koj nacional'nosty, što yščy sja ne navernuly do svoji indentyčnosty. Mnohi ne znajut, že y za kordonom žyje čyljad', kotra “hovoryt, tak hy mŷ”. Dilja dakotrŷch staje čudno, koly vydjat tablŷ “po-našomu”, napryklad, u Slovakiji. Zato nam sja choče nakurto rozkazaty za našŷch rusynuv, što žyvut u druhŷch deržavach, žebŷ donesty do žytelju Podkarpatja, že našŷch po svitu je dosta. Je jich dosta, a hlavnoje mavut prava – sut vŷznani y mavut deržavnu pudporu, jakoj ne majeme mŷ.

Na Vostoci Slovakiji, na Prjašivščyni kompaktno žyvut karpats'ki rusynŷ. Jich čyslo dosihat bul'še 63 000 čol. Vŷznanja taj pudpora deržavŷ tuj zamitna. U mnohŷch selach uže mož vydity dvojazŷčni tablŷ y t.d. Na terytoriji Slovakiji fungujut rusyns'ki organizaciji, katedra rusyns'koho jazŷka y tak dale.

Ajbo realnoje čyslo rusynu Slovakiji na mnoho maj bul'šoje. Slovakiji, jak y Pudkarpatju, prytamanna grupa “spljačŷch rusynuv” – rusynuv, kotri sokotjat svoju kulturu, deržat sja zvŷku taj hovorjat po-rusyns'kŷ, ajbo ne sja odnosjat do rusyns'koho narodu. Chot' tuj sytuacija maj lipša, ajbo robotŷ yščy duže mnoho. Virnykamy Slovac'koj hreko-katolyc'koj cerkvy čyslyt sja bul'še, hy 200 tysjač horožan Slovakiji, velykoje čyslo yz nych grupa “spljaščŷch rusynuv”.

Na Čechach je rusyns'ka diaspora, kotra sja skladat yz ljudyj, što ne tak davno pryjšly yz Pudkarpatja.

Naši rusynŷ-lemkŷ žyjut u istoryčnomu regioni Lemkovyna. Ajbo jich tam ne duže mnoho, čerez pečal'no znanu operaciju “Visla”. Maj bul'še ony rozmetani po vsjuj pol'ščy, no jich čyslo yz každŷm rokom roste, v tomu čyslovy na etničnŷch zymljach. U Pol'šči lemkŷ taj jichnja bysida vŷznani na deržavnum urovny. Funguvut rusyns'ki organizaciji, lemkuvs'ka osvita pudporuje sja. Zato y naš narod potychŷ, ajbo rozvyvat sja. Čyslo jich dosihat 10 500 čol.

U Madjarščyni u selach Komloška y Mučon' tverdo sja deržat rusyns'kōj indentyčnosty. Za poslidn'ŷm pereposom ljudnosty Madjarščynŷ, čyslo rusynu vŷroslo do 7 111 čol. No ne treba zabŷvaty, že u Madjarščyni, jak y u slovakiji, je bul'še hy 300 000 hreko-katolyc'kŷch virnykuv, bol'šenstvo yz kotrŷch Madjaryzovani rusynŷ. Zavto rusyns'kŷch obščestvam s'oji deržavŷ treba robyty velyku robotu po navertanju etničnŷch rusynu do svoji indentyčnosty. Nahadajeme, že u madjarščyni fungujut rusyns'ki obščestva, je deržavna pudpora dilja naučnoj y kulturnoj dijatel'nosty. Nedavno rusynŷ Madjarščynŷ kodyfikovaly svuj variant rusyns'koho jazŷka.

Žyvut rusynŷ, y u Rumuniji. Oficijno jich 834, no v real'nosty čyslo rusynu rumuniji hodno bŷty bul'še. Tot kraj, de sut sela yz našov čyljad'ov, klyče sja Maramureš. Koly s' tot region bŷv čast'ov velykoho Maramorošs'koho komitata. Zavto ljudy, što tam žyvut, deržat sja tŷch zvŷkuv, što y naša čyljad' v Maramorošy. Bysida u nych čytavo pochoža na južnomaramorošs'kŷj dialekt rusyns'koho jazŷka.

U Chorvatiji, na terytoriji Slavoniji, žyve 1343 rusynuv, u syrbiji – pylja 12-14 tysjač. U Syrbiji, u Vojevodyni, rusyns'kŷj jazŷk vŷznanŷj regional'nŷm. Tujkŷ naša čyljad' mala taj maje všytko dilja rozvoju – oškolovanja, vŷdavanja, televizija y všytko ynše. Lyš tuj, rusynŷ sja ne prytisnjaly y maly šans na vŷdnosno normal'nŷj žyvot u časŷ Dekadŷ Movčanja. U Chorvatiji taj syrbiji fungujut rusyns'ki organizaciji, učyt sja panons'kŷj variant rusyns'koho jazŷka, kotrŷj bŷv uže davnŷm-davno kodyfikovanŷj.

U Bosniji y Gercegovyni rusynŷ taj rusyns'kŷj jazŷk tože vŷznani, chot' žyve jich tam oficijno 133 čol. Ajbo rusyns'kŷj jazŷk zapysalo rudnŷm 700 čol.

Ne treba zabŷvaty, že duže mnoho potomku karpats'kŷch rusynu Pudkarpatja, Prjašivs'ka Rus' taj Lemkovynŷ žyvut u ameryci v tomu čysli y Latyns'kuj (Brazylija, Arhentyna y td.). U SŠA nŷni pylja 620 000 potomku karpats'kŷch rusynuv. Interesno, što daže y u Avstraliji ocinočno žyve 2500 rusynu avad' jich potomkuv.

Zavto treba nam znaty, že našŷch rusynu po sviti mnoho, chot' narod naš, kyd' runjaty, nemnohočyslenŷj. Rusyns'ki diasporŷ sut u Syrbiji, Chorvatiji, na Čechach taj u Ameryci (SŠA taj Kanada). U Pol'ščy, Slovakiji, Madjarščyni taj Rumuniji – rusynŷ žyjut maj bul'še na svojych korinnŷch zymljach. Karpats'ki rusynŷ žyjut ne lyše v Pudkarpati, a y u druhŷch deržavach, de ony sut vŷznanŷmy na deržavnum urovny.