Podkarpatja (Zakarpatsjka oblastj) predstavljat sobov unikaljnŷj areal pryrodŷ. Hursjki chrebtŷ, plodorodni dolynŷ y studyni rikŷ formujut mozajičnŷj pejzaž, kotrŷj je nevŷdnjatov častjov rusynsjkoj indentyčnosty. Rusynsjka kultura, bahata na tradyciji taj garmoniju yz pryrodov, pronykat narodnu samosvidomostj. Ekologija, kotra aktyvno nabyrat populjarnostj u sviti, je častjov rusynsjkoho svitozoru. Ona tručat korinnŷch obŷvateljuv Podkarpatja do dbajlyvoho odnošenja do pryrodŷ, sokočenja toho, što je dovkola nas, jak ključovoho aspektu žyvota taj kulturnoj povynnosty.
Ekologična etyka v rusynsjkuj kulturi hluboko vpletena u jeji duchovnoj žytja. Obrjadŷ taj sjata, yz usjakov symvolikov pryrodŷ, je žyvŷm prymirom syji etykŷ, sym sja pudkresljuje skapčanostj ljudyj yz pryrodov dovkola nas. Religijnoje dumanja rusynuv takže ukazuje na čestovanja do žyvoho, tvoryt garmonijnu jednostj virŷ taj sokočinja dovkolyšnjoho svitu. U každodennomu žyvoti rusynuv čestovanja do pryrodŷ je častjov jich kulturnoj povynnosty. Totŷ ljudy, čyji pryvŷčkŷ napravleni na dobromu stavlinju do rostyn, zvirkŷ čytavo zbohačujut ekolohičnu etyku. Sjak sja jednat sokočinja pryrodŷ yz bahatstvom duchovnŷch cinnostyj.
Ekologija taj vsokočenja tradycjij u rusynsjkuj kulturi skapčani mežy sobov, y tože tvorjat unikaljnu skapčanostj mežy čolovikom taj pryrodov. Tradyciji je dzyrkalom kulturnoho naslidstva taj resursom pudporŷ ekolohičnoj stojkosty. Retualŷ y obrjadŷ rusynuv, kotri skapčani yz pryrodov, je ne lyše symvolamy virŷ, no y nahadujut nam za važnostj do sokočenja toho, što je dovkola nas. Treba tjamyty, što mŷ majeme y mnoho negatyvnŷch u vŷdnošenju do pryrodŷ obrjaduv – palinja velykodnŷch ohnjuv, nerentabeljnoje rubanja beriz na zeleni sjatkŷ. Zavto dakoly nam treba obdumaty naši diji, maj vidpovidaljno pudchodyty do chosnovanja pryrodnŷch resursuv pry sjatkovanjach usjakych kalendarno-obrjadovŷch podjij
U každodennomu žyvoti, tradycijnomu gazdovanju, vydko ljubov mnohŷch rusynuv do dovkolyšnjoho svitu. Pudčyščanja po košinju, pozyranja za rostynamy y derevamy, parovanja zemli yd lipšomu stanu je tomu dokaz. Tuj slidna garmonija yz pryrodov, što formuje našu indentyčnostj u typyrišnjŷj čas.
Ekologija, vlŷta u kulturi rusynuv, staje fundamentom samosvidomosty taj ključovŷm elementom vsokočenja kulturnoj povynnosty. Sokočenja pryrodŷ djilja rusynuv — jse ne prosto akt otvitstvenosty pered typyrišnjŷm svitom, a j žurbov pro vto, ubŷ budučnŷm pokolinjam peredasty ne lyše tradyciji, aj krasnoje naslidstvo pryrodnjoj krasŷ taj bohatstva.
No pylja všytkoho vsjoho, je y mnoho ekologičnŷch chŷb, yd kotrŷm nam sja treba adaptovaty. Nŷni treba ynak pozyraty na ekolohičnu sytuaciju. Kydj davno čyljadj bŷla maj skapčana yz pryrodov, ta typyrj toto ne tak. Mnoho čoho sja pominjalo. Uže vŷdchodyt tradycijnoje gazdovanja, taka velyka skapčanostj yz pryrodov, hy bŷla, prochodyt. Antropogennŷj vplŷv u sjakŷch realijach mav bŷ spadaty, ajbo staje sja ynak. Bo davno, chotj y bŷlo mnoho talantu v polju, chaščach, y vsjadŷ ynde, ajbo chosnovalo sja resursuv ypen tuljko, hy treba bŷlo dilja žytja. Typyrj antropohennŷj vplŷv vŷrus jak y potrebnosty u pryrodnŷch resursach. Sjakŷj vplŷv, naši potrebnosty yz ekolohičnymy chŷbamy regionu, minjajut sytuaciju.
Na terytoriji Podkarpatja od času nezavysymosty Ukrajinŷ y po dnyšnŷj dynj mnoho ekolohičnŷch chŷb, kotri y po dnysj sut ne vŷrišenŷmy. Chotj u našomu kraju ne je mnoho fabryk taj zavoduv, kotri bŷ maly pohanŷj vplŷv na dovkolyšnju pryrodu, ajbo zahotovka dereva, derevopererobnŷj promŷsel zavdaje velyku škodu. Nezakonni rubkŷ – jedna yz osnovnŷch problem u regioni, kotru treba čym skorše rišyty. Čerez velyki rubkŷ, rehuljarno stajut sja poveni, kotri zavdajut velyčeznu škodu regionu. Nabljadat sja peremina klimatu, uže zamitno, jak u zvorynach, rikach, kŷrnycjach masovo propadat voda. Y problema smitja tože serjozna, bo čerez toto, ož u mnohŷch poselenjach ne utverdženo vŷvezennja smitja, často čyljadj smitja vŷmituje prosto u riku, avadj na druhŷch terytorijach, prymirom, u polju, chaščy, berehach.
Zavto tema ekolohiji maje zanymaty maj vŷščoje položenja u našuj svidomosty, obŷ sjme obezpečyly porjadok sobi taj všytkomu, što je dovkola.