U psychologiji je ponjatja syndroma žertvŷ – jse stan, pry jakomu čyljadnyk rachuje sebe žertvov negatyvnŷch dij druhŷch ljudy vad' obstojan'. Oto sja projavljat' ne lyše u sprynjati svita, no i u povedinci. «Žertva» na von vynyt' pryčynŷ svojŷch bid, no udnu sja daže ne namirjuje minjaty sytuaciju, bo čuje sja v njūv komfortno. Isja psychologična model' skoro zachodyt' u pryvŷčku i staje nabŷtov rysov charaktera. Tŷm ne menše, syndrom žertvŷ može maty i kolektyvni projavŷ v obščestvi. U s'omu načerkovy ponykajeme na n'oho iz social'noho boku. A objektom našoho interesa bude naselenja Pudkarpatja.
Načaty treba z toho, ož ušytki kolektyvni mental'ni strukturŷ ne berut' sja na runomu mistovy, aj formuvut' sja u dovhomu procesi. Jak bŷ sja ko ne udnosyv do dnyšn'oji našoji sytuaciji, ona vŷplŷvat' iz objektyvnŷch faktoruv i pryčynno-naslidkovŷch lancuv. Vŷbor polihat' u sprynjat'ovy.
Pudkarpatja – geografično determinovanŷj region. Na s'omu faktori bazuje sja joho status permanentnoji polityčnoji i ekonomičnoji peryferiji, načynavučy iz Seredn'oviča i kunčavučy typyrišn'ŷm dn'om. Uslovnoje naselenja Pudkarpatja jestvuje u danomu social'nomu okolyščy, jakoje zo svoho boku stratyfikovanoje, što značyt', ož tuj furt je dynamičnŷj ijerarchičnŷj social'nŷj organizm. U n'omu, vŷchodjačy iz vŷše kazanoho, za dovhi storoča zakripyly sja istoryčni trendŷ, kotri sut' žerelamy mnohŷch dylem.
Položenja indyvida vad' hrupŷ ljudy u obščestvi definuje social'na stratyfikacija – rozdilenja naselenja na sloji za ijerarchičnŷm šorom. Sociolog Pitirim Sorokin vŷdiljav try osnovni kryteriji social'noji stratyfikaciji: polityčnŷj (dilenja vladŷ i vplyvu), ekonomičnŷj (dilenja material'noho bohatstva) i profesijnŷj (dilenja na sferŷ zanjatosty taj ich vnutrišnja ijerarchija).
Typyr poprobujeme roznykaty konkretnŷj objekt – rusynuv Pudkarpatja. U s'omu konteksti ja jich definuju, hy social'no-kul'turnu grupu, bo nyčym ynšŷm ony ščy ne je. A chronologično tuj treba udilyty dva periodŷ: stanovŷj (do 1918) i postanovŷj (po 1918). U peršomu obščestvo rozdileno na sloji i faktyčno, i jurydyčno, a u druhomu lyše faktyčno.
Ščy do 1918 roka bŷly zakladeni osnovŷ social'noji stratyfikaciji u Pudkarpat'ovy. Rehion cili storoča bŷv integral'nov čast'ov Madjars'koho koroljūvstva. Praktyčno všytki rusynŷ polityčno nachodyly sja u statusi puddanŷch. Ynšŷmy slovamy, bŷly na dency ijerarchiji. Jich ekonomičnoje položenja vŷplŷvalo yz polityčnoho, bo puddani, hy pravylo, ne bŷly deržyteljamy zemli (osnovnoho kapitala u stanovomu obščestvi) vad' ynšoho material'noho bohatstva.
Kid' polityčnŷj i ekonomičnŷj kryteriji social'noji stratyfikaciji sylno determinovani istoryčno, ta tryt'ŷj, profesijnŷj, predstavljav sobov serjoznŷj kanal mobil'nosty. Jak ne čudno, no jakraz u profesijnuv stratyfikaciji krŷje sja pryčyna obščestvennoji stagnaciji rusynuv. Ony, hy grupa, tryvalŷj period ne lyšaly social'no majnyzovi sferŷ čynnosty (ručnŷj trud), i daže v tŷch často zanymaly pudlehli pozyciji. A indyvidŷ, kotrŷm sja udavalo pudnjaty sja hori po profesijnuv rutli, často perestavaly udnosyty sja do rusynuv. Samo po sobi vto ne je pudlo, no u perspektyvi hraje fatal'nu rol'.
Navydko mož sys' fenomen ukazaty na Barrovuj škali profesijnoho statusa. Ona uslovno vŷznačuje, jakŷj uroven' intelekta (ud 0 do 100) je musajnŷj dlja toho, vbŷ robyty v konkretnuv profesiji:
| Indeks intelekta | profesija |
|---|---|
| 0 – 4,29 | Sezonnŷj robočŷj, zberač smitja, hruzčyk, remontnyk, praslyčka (pračka) |
| 5,41 – 6,93 | Šofer, borbil', čižmar', stoljar' |
| 7,05 – 10,83 | Kuchar', agrarij, policejs'kŷj, poštar', hončar', šyvkŷnja, strojytel' |
| 10,86 – 16,28 | Klerk, bibliotekar', učytel', medsestra, farmacevt, inžyner, architektor, artyst, sjaščennyk |
| 16,58 – 17,50 | Administrator, dochtor, žurnalist, optovŷj torhovec' |
| 17,81 – 20,71 | Profesor, muzykant, pysatel', inovator, velykŷj biznesmen |
Iz škalŷ vŷplŷvat' zakonomirnust': čym bulše ručnoji (manual'noji) robotŷ u profesiji, tŷm menše sja v njūv chosnuje intelekt i naoborot. Sam fakt, ož dominuvuča čast' rusynuv u Pudkarpat'ovy pozad svoho profesijnoho položenja nachodyla sja u hranycjach minimal'noho intelektual'noho indeksa ne odnu generaciju, mnoho pro što hovoryt'.
Ne varta zabŷvaty, ož indeks intelekta naprjamu z‘jazanŷj iz urovn'om social'noji organizaciji i kontrolja. Utrata jakovys' grupov sych artybutuv vede d roz‘jednanosty, pasyvnosty, izol'ovanosty.
Ajno, u stanovomu obščestvi Madjars'koho koroljūvstva fungovaly mnohi selektyvni mechanizmŷ, kotri blokovaly perechod mežy social'nŷmy slojamy. No fakt obstaje sja faktom – cila social'no-kul'turna grupa (rusynŷ) masovo prosila na dno obščestvennoji piramidŷ.
Napryklad, žyd, kotrŷj u 19. Storočovy pryjšov u pudkarpats'koje selo yz-za hatara, mav nyčym ne lipšŷj polityčnŷj vad' ekonomičnŷj status, hy rusyn. Pudnymav sja po social'nuv vertykali djakuvučy vŷsokomu indeksovy intelekta, vad' kvalifikaciji. A vže profesijna pozycija mu davala lipšŷj dochodok taj prestyž. Zato žydŷ zbaly na školovanja svojŷch dity.
Rusynŷ často obstavaly sja yzzadu ne zato, ož kos' jich obbihnuv, aj zato, ož sami stojaly na misti. Koly pryjšla epocha prosvitnyctva – chŷbila intelihencija, koly pryjšla epocha emansypaciji – chŷbila buržuazija (pudpryjemci), koly pryjšla globalizacija – chŷbila elita.
Sjak rusynŷ u načali 20. storoča pryjšly do tjažkoho social'noho taj intelektual'noho upadku. Jednov rukov vynyly panuv-uhnityteljūv, a druhov znjaly z sebe ušytku udpovidal'nust' za svoju buduščnust' taj pereklaly ji na nych že. Zavto, koly na papir'ovy zamist' stanovoho obščestva pryjšlo hromadjans'koje, sytuacija sja kardynal'no ne pominjala. Rusynŷ vidily taj vydjat' vynuvatcjūv i spasyteljūv u vsich krome sebe. Cy ne prypomynat' ise znakŷ syndroma žertvŷ? Meni ajno.
Kid' udalo sja provesty jsju paralel' mežy psychologičnŷmy taj social'nŷmy symptomamy, provedim iščy paralel' iz ličin'om. Iz boku psychologiji vŷchod iz pozyciji žertvŷ polihat' u tomu, vbŷ sja nabraty uvirenosty (povŷsyty samoocinku) i vzjaty na sja udpovidal'nust', a ne hljadaty vynnŷch u svomu položen'ovy. Kardynal'no udverečy žalust' do sebe i načaty zadavaty zvidanja, kotri vedut' do refleksiji i konkretnŷch krokuv.
Vpozyruje, ož realizovaty sjaku terapiju v social'nuv ploščyni bude duže tjažko. No kid' chočeme kolys' žyty lipše, hy typyr, pryjde sja zanjuryty jakraz u samŷch sebe i prynjaty mnoho vol'ovŷch zmin. Lyšyty vičnoje žalovanja, banovanja, negatyvizm. Naj sja obstanut' u našŷch spuvankach, a ne každodennomu žyvoti. Načaty bulše i relevantno učyty sja, a koly sja udast' social'no pudnjaty – ne zabŷty obstaty sja sobov. I nakonyc' dohadaty sja pro obščoje blaho i vto, ož nam ne maje bŷty jedno. Ko sja starat' – pudderžaty, ko v nuždi – pomočy, ko škodyt' – zoperty. Tak iz žertvŷ hoden staty vol'ovŷj čyljadnyk i vol'ovoje obščestvo.