Vekšynie rusinskoho naselinja často rozkazuvut istoriju za epochu odrodžinja, kotra maje čitavyj uspiech, i za komunitu taj inštituty, što sa prodovžuvut rozšyrjovati. Aktivišty, u svoju očeredj, rozumievut toty reči taj bisieduvut za nich taj jich nevdači maj šyroko. Svietovyj kongres Rusinôv, ne pozeravuči na joho obšču reputaciju, ne je tym inštitutom, što znavut často chvaliti. Štosj iz nim pôšlo ne tak (avadj, može, ne pôšlo, ajbo za jse bude maj dale), ajbo za vto, že što konkretno, riedko sa prikazuje. Jak speredslovo d maj velikôj statie, u kotrôj sa bisieduje za holovny problemy Kongresa, publikujeme kurty statie za joho nedavny zakroky iz jich analyzom.
XII. SKR u Pudkarpatjovi byla prijata rezolucija i propozicija zprovedinja XIII. SKR u Rumuniji. Začav sa mežikongresovyj period, u kotryj Svietova Rada Rusinôv sa parovala do šorovoho kongresa. Nahadajeme, že na spereduščomu kongresovi byv prijatyj novyj štatut SRR iz objazanjom dorobky vyimkovych punktôv do 2015 roku.
U mežikongresovyj period Svietovou Radou Rusinôv byli provedeny taky zakroky:
Mežikongresovoje zasiedanja kulturnoj Komisiji SRR, strieča i bisiedy iz predstaviteljami urjadovo registrovanych rusinskych organizacij u Rumyniji (Rumгnija, marecj 2024);
Mežikongresovoje zasiedanja istoričnoj Komisiji SRR, strieča i bisiedy iz predstaviteljami urjadovo zaregiestrovanych rusinskych organizacij u Madjarščinie;
Zasiedanja Svietovoj Rady Rusinôv 10. oktobra u Krynici, Poljšča (2014);
Mežikongresovoje zasiedanja prosvietnjoj Komisiji SRR, strieča i bisiedy iz urjadovo zaregiestrovanyma organizacijami u Poljšči.
Šor zakrokôv byv provedenyj i u 2015 rocie, až do samoho kongresa. Ajbo, što sa dotuljat Rezoluciji 12. Svietovoho kongresa Rusinôv, ta za planovanyj period, dobiti sa zrušinj u vyznanju karpatskych rusinôv v Ukrajinie, vopros akciji «Visla» u Poljšči, i odnovlinja fungovanja katedry ukrajinskoho jazyka i rusiniestiky v Madjarščinie sa ne dalo.
U kônci 2013. taj na začatku 2014. roka začav sa političnyj krizis v Ukrajinie, vysliedkom kotroho stala revolucija u Kijovie iz dalšov annexijou Rosijou Kryma i začatkom vojny na Donbasie. Politična situacija v Ukrajinie mala uplyv i na Pudkarpatja, čerez začatok haby ukrajinstva taj rusinofobskych vyhološinj pres bojaznj tak zvanych «separatističnych nastrojôv» u regionie. Ne pozeravuči na obšču poziciju rusinskych leaderôv, sjaka situacija sa ne mohla lišyti nezamiečenou, zavto na kongresovi vopros rusinskoho ruchu v Pudkarpatjovi byv jednym iz osnovnych.
Sjak, po kurtomu vstupovi, perejdeme do šorovoho kongresa 2015. roku. 18-21. junija, u varošy Deva (Rumunija) byv provedenyj XIII šorovyj Svietovyj kongres rusinôv, de sa zobrali delegaciji iz Centralnoj i Vychodnoj Europy, a takže iz Sievernoj Ameriky. Toto byli predstavitelie Ukrajiny, Slovenska, Serbiji, Madjarščiny, Poljšči, Chorvatiji i Sievernoj Ameriky.
Pervyj denj Kongresa sa začav iz formalnych procedur taj pôdhotovčych zakrokôv. Učastniky mali možnostj sa poseliti taj spoznati z programou Kongresa. Jednočasno, odbylo sa zasiedanja Svietovoj Rady Rusinôv (SRR), na kotromu byli obhovoreny osnovny organizacijny voprosy. Mežy inšym, byli sformovany vyborči Komisiji, kotry kontrolovali proceduru vyberanja na dalšych zasiedanjach.
19. junija delegaty zasluchali vykazy predstaviteljôv rusinskych obščestv šelijakyych štatôv. Okremyj pozur bylo obraščeno na dopoviedj od predstavitelja Sievernoj Ameriky, Hirjaka, kotryj detailno rozkazav za vnesinja kanadskoho mecenaty Štefana Čepy. Mimo inšoje, Čepa vydieliv bulše hi 64 000 dollarôv na pôdporu rusinskych prosvietnjych i kulturnych iniciativ, uključavuči platy učiteljom taj vydanja prosvietnjych materialôv pro nedieljnie oškoly. Jednakož sesj epiezod vyklikav nejednoznačnu reakciju meži delegatami, bo rezultaty od chosnovanja jsich koštôv byli minimalnyma, i sese stalo povodom pro diskuziji za prozorostj taj efektivnostj finanzovanja rusinskych projektôv – šyroko znamyj problem, kotryj sa objavuje biehom ušytkoj epochy odrodžinja posliednjych tridcjati rokôv. Izasj taky – sese šči jedna tema, kotra bude pôdnjata u budučnych častjach sjoji seriji stetij.
Tažke Hirjak pôdnjav zviedanja pro premiju Alexandra Duchnoviča, kotru amerikanska grupa vručala bez pohodžinja iz Kongresom, što tyž vyklikalo konfliktnu situaciju. Čerez toto SRR musiela byla zaklasti vlasnu premiju im. V. Turoka-Heteša.
Jeden iz ključovych momentôv Kongresu – rozzeranja zajavky na členstvo od Mežregionalnoj obščestvennoj organizaciji «Objednanja Rusinôv» iz Rosiji. Rusinska organiezacija iz Rosiji uže dvyči podavala zajavku na vstup: u 2011. rocie na Kongresovi u Madjarščinie taj u 2013. rocie na Kongresovi u Pudkarpatjovi. Officialno toty zajavy ne byli prijaty čerez nedostatok holosôv taj chyby u oformlinie zajavok.
I sesja zajava ne byla prijata, jeji rozzeranja bylo iznjato z porjadka dennoho. Hlavnou pričinou stalo toto, što predstavitelie rusinskoj organizaciji iz Ruskoj Federaciji ne mohli pribyti na Kongres čerez techničny čažkosti, pro što dali znati elektronnym pisjmom. Svietova Rada vyznala neetičnym obhovorjovati zajavu bez prisutnosti predstaviteljôv organizaciji, zavto bylo riešeno odklasti rozzeranja do šorovoho Kongresa, kotryj sa planovav u 2017. rocie u Starych Jankovcjach (Chorvatija). Ci ciele by vni byli prijaty hlavami Kongresa pri choc jakych obstojanjach – vopros.
Jednov iz maj važnych podiej Kongresa stali vybory novoho holovy SRR. Dvie hodiny delegaty obhovorjovali kandidatury, i pak vybrali Štefana Ljavincja, predstavitelja rusinôv Madjarščiny. Vôn zamieniv na sjôj posadie Djuru Papagu iz Serbiji. Zustupnikom Ljavincja bylo vybrano Mija Šajtoša iz Chorvatiji.
Hikoj uže po tradiciji, na konicj Kongres prijav rezoluciju, u kotrôj sa delegaty obratili do Prezidenta Ukrajiny, Verchovnoj Rady Ukrajiny taj Europskoho Parlamenta iz žadanjom vyznati rusinôv koriennym narodom Pudkarpatja. U dokumentie sa pôdkresljuje, što Rusiny slobudno chosnuvut svoji parva u Poljšči, Čechach, Slovensku, Madjarščinie, Rumuniji. Serbiji taj Chorvatiji, ajbo jich prava v Ukrajinie sa ignoruvut.
Delegaty potverdili potrebnostj officialnoho vyznavanja rusinôv v Ukrajinie, uključavuči pravo na samoidentifikaciju biehom pisanja ljudnosti, pravo na prosvietu rôdnym jazykom, rozvôj vlastnoj kultury taj officialnoje chosnovanja rusinskoho jazyka u deržavnych ustanovach.
REZOLUCIJA
Niže publikujeme rezoljuciju XIIXIII Svietovoho kongresa rusinôv
XIII.SVIETOVYJ KONGRES RUSINÔV/RUSNAKÔV/LEMKÔV
13. WORLD CONGRESS OF RUSYNS
Tel.: 00 36709412149 , e-mail: [email protected]
PROHOLOŠINJA
DELEGATÔV XIII. SVITOVOHO KONGRESU RUSINÔV/
RUSNAKÔV/ LEMKÔV
Delegaty XIII. Svietovoho kongresu Rusinôv/ Rusnakôv/ Lemkôv v ramkach kongresovych aktivnostij, projidnali u dnjoch 19. - 20. juna 2015 r. u Devie v Rumunsku, potverdili i vyholosili text Prohološinja delegatôv XIII. Svietovoho kongresu Rusinôv o žadosti uznanja Rusinôv na Podkarpatie v Ukrajinie za okremyj koriennyj narod, dnesj okremu narodnostnu menšynu v Ukrajinie i za vytvorinja jich prav slobodnie vyznati i užyvati vlastnyj rusinskyj jazyk, pisjmo i pravo na vyznanja rusinskoj identity pôd žrydlovym narodnym menom Rusiny u nastupnych perepisoch žyteljstva v Ukrajinie. за окремый корінный народ, днесь окрему народностну меншину у Україні і за вытворіня їх прав слободні вызнаті і ужываті властный русиньскый язык, письмо і право на вызнаня русиньской ідентиты під жрыдловым народным меном Русины у наступных переписох жытельства у Україні.
Treba vyjadriti, že dnesj Karpatsky Rusiny sutj vyznany i chosnujutj všytky svoji prava u Polsku, Česku, Slovensku, Madjarsku, Rumuniji, Serbiji, Chorvatsku, v krajinach u kotrych žyjutj u Serednjôj Europie i Severnôj Amerikie, lem jich prava ne sutj vyznany na Ukrajinie. Zato, od najvyšych štatnych organôv Ukrajiny, Rady Europy i Parlamentu Europskoj Uniji požadujeme vytvorinja prav pro Rusinôv u Zakarpatskôj oblasti / istorična Podkarpatska Rusj / v Ukrajinie o vyznanja i užyvanja vlastnoho rusinjskoho jazyka, pisjma i prav na vyznanja rusinjskoj identity, što vychodžatj iz dokumentôv Europskoj charty o regionalnych i menšynovych jazykôv, kotrych pôdpisnikom je i republika Ukrajina, ale toti prava iz Europskoj charty pro Rusinôv na Podkarpatie ne vytvorjuje.
Rusiny na Podkarpatie v Ukrajinie dovžny mati vytvorene pravo na slobodne vyslovlienja sa pri perepisie žyteljstva, jak i pravo na osvietu v svojim materinskôm rusinskôm jazyku, pravo na rozvivanja vlastnoj kultury, pravo na informaciji čerez drukovany i elektroničny mediji v rusinskôm jazyku i pravo na službove - urjadove chosnovanja jazyka i pisjma.
Prohološinja delegatôv XIII. Svietovoho kongresu Rusinôv/ Rusnakôv/ Lemkôv o žadosti uznanja Rusinôv u Zakarpatskôj oblasti v Ukrajinie i za vytvorjovanja jich prav bude poslane prezidentovi Ukrajiny, do Verchovnoj
Rady Ukrajiny, Vlady Ukrajiny, jak i do Rady Europy i Parlamentu Europskoj Uniji, do kotrych sa riechtuje vstupiti i republika Ukrajina.
U Devie, 20. juna (06.) 2015.
Štefan Ljavinec , predseda Svietovoj rady Rusinôv
Bohužalj, po analyzovi XIII Svietovoho Kongresa Rusinôv u Devie (2015), vidko, že faktično robota SRR ne davat chosennyj rezultat. Sjak ono je pozad davnjych strukturnych i političnych pričin, ajbo kidj proanalyzovati lem sesju podiju samu po sobie, ta prijdeme id dakuljkom vysliedkam odnosno nevdač biehom seji sesiji Kongresa.
Finansova neprozorostj: vydielinja kanadskym mecenatom Štefanom Čepom bôlše hi 64 00 dollarôv pro rusinsky prosvietny projekty ne dalo čekanych rezultatôv, všytko dôjšlo do konflikta i nejasnoj situaciji. Sese všykto vyzvalo diskuziji za efektivnostj chosnovanja koštôv i potrebnostj u prozorosti finansovanja.
Vnutrašnie nezhlahody: na prikladie premiji Alexandra Duchnoviča, kotru vručala Americka grupa rusinôv bez pohodžinja Kongresa, vidko joho slabu koordinaciju iz regionalnyma organizacijami. Za role americkoj grupy u formovanjovi rezultatôv roboty Kongresa za posliedny tridcjatj rokôv musaj by bisiedovati pak okreme.
Chyba iz integracijou: rusinska organizacija iz Ruskoj Federaciji zasj ne byla prijatja u Kongres hiby čerez techničny čažkosti. Rozzeranja zajavy bylo perekladeno. Ci byli by oni prijatie uplyvovyma osobami Kongresa pri budj jakych obstojanjoch – vopros. Sese ukazuje na chyby iz integracijov novych členôv taj toto, što Kongres prosto odkladuje na potôm čažkoje riešyenja, ne maje moci prijati pozitivnoje ci negativnoje riešinja po pridielenôj zajavie.
Nevyznanja rusinôv v Ukrajiny: Kongres sa u šorovyj raz obernuv id vladie Ukrajiny iz vymohou vyznati rusinôv koriennym narodom Pudkarpatja, ajbo sesj status tak sa i lišat neriešenym zviedanjom. «Deklaraciji» hodni byti lem dotu, doku ljude ne porozumievut, že sjaky reči u sjôm pripadie faktično nezmyselny. Izasj, sese prohološinja i dalšoje bezdiejstvo demonstruje fundamentalnoje nerozumienja leaderôv odrodžinja odnosno neobchodnosti zmieny samoj političnoj situaciji v Ukrajinie (kotra ne je, i nigda ne bude takou, hi u Centralnôj Europie).